Bitcoin je prva uspešna decentralizirana kriptovaluta. Omrežje je začelo delovati januarja 2009, razvila pa ga je oseba ali skupina ljudi pod psevdonimom Satoshi Nakamoto, katerega prava identiteta še vedno ni zanesljivo potrjena.
Bitcoin omogoča neposreden prenos vrednosti med uporabniki, brez banke ali drugega posrednika. Transakcije so zaščitene s kriptografijo in zapisane v javni, porazdeljeni evidenci, imenovani veriga blokov (blockchain).
Bitcoin nima fizične oblike. Obstaja kot zapis transakcij v verigi blokov, medtem ko denarnica (wallet) hrani ključe, s katerimi uporabnik upravlja svoja sredstva. Njegova tržna oznaka je BTC.
Bitcoin se uporablja za prenose vrednosti, plačila in kot naložba oziroma potencialni hranilec vrednosti. Njegova cena je zelo volatilna, zato lahko hitro naraste ali pade. Bitcoin ni zagotovljena naložba in informacije v tem članeku ne predstavljajo naložbenega svetovanja.
Ključne informacije o Bitcoinu
- Bitcoin je decentralizirana kriptovaluta brez centralne banke ali podjetja, ki bi ga nadzorovalo.
- Omrežje Bitcoin je začelo delovati januarja 2009.
- Bitcoin je ustvarila oseba ali skupina ljudi pod psevdonimom Satoshi Nakamoto.
- Največja skupna količina je omejena na nekaj manj kot 21 milijonov bitcoinov.
- Njegova tržna oznaka je BTC.
- En bitcoin je deljiv na 100 milijonov satoshijev (sats).
- Transakcije se zapisujejo v javno verigo blokov (blockchain).
- Vozlišča (nodes) preverjajo ali transakcije in bloki upoštevajo pravila omrežja.
- Rudarji (miners) tekmujejo za dodajanje novih blokov v verigo blokov.
- Bitcoin uporablja mehanizem dokazovanja dela (proof of work).
- Izgubljenih zasebnih ključev ni mogoče ponastaviti kot običajnega gesla.
- Za dolgoročno hrambo uporabite varno Bitcoin denarnico in obnovitveno frazo zaščitite pred drugimi.
Kaj je Bitcoin?
Bitcoin je digitalna oblika vrednosti, ki jo lahko uporabniki pošiljajo neposredno drug drugemu. Pri običajnem bančnem nakazilu transakcijo obdeluje banka ali drug plačilni ponudnik. Pri Bitcoinu transakcije obdeluje odprto omrežje računalnikov po vnaprej določenih pravilih.
Bitcoin je decentraliziran, kar pomeni, da nima enega osrednjega upravljavca. Nobena posamezna banka, država, podjetje ali oseba ne more sama določati, katere transakcije so veljavne ali koliko bitcoinov lahko obstaja.
To ne pomeni, da je Bitcoin brez pravil. Pravila določajo programska oprema, kriptografija, soglasje omrežja in uporabniki, ki preverjajo podatke. Vsakdo lahko zažene programsko opremo, ki preverja skladnost transakcij in blokov s protokolom.
Kdaj je nastal Bitcoin?
Satoshi Nakamoto je belo knjigo o Bitcoinu objavil leta 2008. V njej je predstavil sistem elektronskega denarja, ki bi omogočal neposredna plačila med uporabniki brez zaupanja v finančnega posrednika.
Prvi blok v Bitcoinovi verigi blokov je bil ustvarjen januarja 2009. Imenuje se genesis block oziroma začetni blok. Takrat Bitcoin še ni imel razvite tržne cene in ni bil široko uporabljen.
Bitcoin se je skozi leta razvil iz eksperimentalnega digitalnega plačilnega sistema v globalno omrežje, ki ga uporabljajo posamezniki, podjetja, razvijalci, menjalnice, rudarji in drugi udeleženci.
Kako deluje Bitcoin?
Bitcoin deluje prek omrežja enakovrednih udeležencev oziroma tehnologije P2P (peer-to-peer). Uporabnik podpiše transakcijo s svojim zasebnim ključem in jo pošlje v omrežje.
Vozlišča (nodes) transakcijo preverijo. Preverijo lahko na primer:
- ali je transakcija pravilno podpisana,
- ali so uporabljena sredstva razpoložljiva,
- ali uporabnik ne poskuša porabiti istih sredstev dvakrat,
- ali transakcija ustreza pravilom protokola.
Veljavna transakcija se lahko nato znajde v mempoolu. Mempool je začasni čakalni prostor za transakcije, ki so bile poslane v omrežje, vendar še niso vključene v potrjen blok.
Rudarji (miners) izberejo veljavne transakcije iz mempoola in jih združijo v nov blok. Rudar, ki uspešno izvede zahtevano računsko delo, lahko blok predlaga omrežju. Druga vozlišča blok preverijo in ga sprejmejo samo, če je skladen s pravili.
Kaj je veriga blokov?
Veriga blokov (blockchain) je javna in porazdeljena evidenca Bitcoin transakcij. Sestavljena je iz zaporedja blokov, ki so kriptografsko povezani.
Vsak blok vsebuje:
- seznam transakcij,
- časovne in tehnične podatke,
- povezavo s prejšnjim blokom,
- podatke, povezane z dokazovanjem dela.
Ker je vsak blok povezan s prejšnjim, bi sprememba stare transakcije zahtevala ponovno preračunavanje tega bloka in vseh naslednjih blokov. Poleg tega bi moral napadalec tekmovati s celotno pošteno računsko močjo omrežja.
Veriga blokov je javna, vendar to ne pomeni, da so javna tudi imena uporabnikov. V verigi so vidni naslovi in transakcije, ne pa samodejno ime ali priimek osebe.
Vozlišča in rudarji niso isto
Vozlišče (node) je računalnik, ki izvaja Bitcoinovo programsko opremo in preverja podatke omrežja. Polno vozlišče (full node) lahko hrani celotno verigo blokov in samostojno preverja bloke ter transakcije.
Rudar (miner) uporablja specializirano računalniško opremo za tekmovanje pri dodajanju novih blokov. Rudar lahko upravlja tudi svoje polno vozlišče, vendar vsako vozlišče ne rudari.
Razlika je pomembna:
- node oziroma vozlišče preverja pravila,
- miner oziroma rudar tekmuje za dodajanje blokov,
- denarnica upravlja ključe in ustvarja transakcije,
- menjalnica omogoča nakup, prodajo ali menjavo bitcoinov.
Kaj je dokazovanje dela?
Bitcoin uporablja mehanizem dokazovanja dela (proof of work). Rudarji s specializirano opremo izvajajo veliko število poskusov, dokler ne najdejo rezultata, ki ustreza zahtevnosti omrežja.
Ne gre za reševanje ene same matematične enačbe. Rudarji preizkušajo različne vrednosti, dokler eden izmed rezultatov ne ustreza pravilom.
Ko rudar najde ustrezen rezultat, lahko predlaga nov blok. Druga vozlišča lahko pravilnost preverijo bistveno hitreje, kot je bilo potrebno za njegovo iskanje.
Kaj je 51-odstotni napad?
Pri 51-odstotnem napadu napadalec poskuša pridobiti večino računske oziroma zgoščevalne moči (hashrate) omrežja. Za napad torej ni potrebna večina vozlišč, temveč večina računske moči rudarjev.
Tak napadalec bi lahko začasno:
- preurejal del zadnje zgodovine blokov,
- preprečeval potrjevanje nekaterih transakcij,
- poskušal razveljaviti lastna plačila,
- izvajal dvojno porabo svojih sredstev.
Tudi večina računske moči ne omogoča, da bi napadalec:
- porabil bitcoinov drugih uporabnikov,
- ustvaril bitcoinov mimo pravil,
- poljubno spremenil največje ponudbe,
- prisilil vozlišč, da sprejmejo neveljaven blok.
Polna vozlišča namreč preverjajo ali so bloki skladni s protokolom.
Javna evidenca transakcij
Zgodovina potrjenih Bitcoin transakcij je javno dostopna. Za pregled transakcij ni treba upravljati lastnega vozlišča, saj lahko uporabite javnega raziskovalca blokov (block explorer).
Raziskovalec blokov je priročno orodje, vendar morate pri njem zaupati podatkom zunanjega ponudnika. Če želite transakcije preverjati popolnoma samostojno, lahko zaženete lastno polno vozlišče.
Bitcoin ni popolnoma anonimen, temveč psevdonimen. To pomeni, da so naslovi in transakcije javni, identiteta uporabnika pa ni samodejno prikazana.
Če je določen Bitcoin naslov mogoče povezati z osebo, podjetjem ali menjalnico, je mogoče analizirati tudi z njim povezane transakcije.
Javni in zasebni ključi
Stanje bitcoinov ni shranjeno neposredno v javnih ali zasebnih ključih. Stanje in pravica do porabe sta razvidna iz zapisov v verigi blokov. Denarnica hrani ključe, s katerimi uporabnik ta sredstva upravlja.
Naslov Bitcoin denarnice, lahko za začetno razlago primerjamo s številko bančnega računa. Posredujete ga lahko osebi, ki vam želi poslati bitcoin.
Javni ključ je mogoče razkriti, zasebnega ključa pa ne smete razkriti nikomur. Zasebni ključ omogoča digitalno podpisovanje transakcij in s tem dokazovanje pravice do porabe povezanih sredstev.
Primerjava s PIN-kodo je uporabna za začetnike, vendar ni popolna. Zasebnega ključa ni mogoče ponastaviti. Kdor ga pridobi, lahko praviloma porabi z njim povezana sredstva.
Kaj je Bitcoin denarnica?
Varna Bitcoin denarnica je programska ali strojna oprema za ustvarjanje naslovov, podpisovanje transakcij in upravljanje zasebnih ključev.
Bitcoini niso shranjeni neposredno v denarnici. Podatki o transakcijah so zapisani v verigi blokov, denarnica pa hrani informacije, ki uporabniku omogočajo dostop do sredstev.
Poznamo več vrst denarnic:
- mobilne in namizne denarnice,
- spletne denarnice,
- strojne denarnice,
- papirne oziroma brezpovezavne rešitve,
- skrbniške denarnice na menjalnicah.
Za manjše vsakodnevne zneske je lahko primerna vroča denarnica, ki je povezana z internetom. Za dolgoročno hrambo večjih zneskov pa je običajno primernejša hladna denarnica, pri kateri zasebni ključi niso stalno povezani z internetom. Pri izbiri je pomembno, da uporabnik zasebne ključe in obnovitveno frazo skrbno zaščiti.
Kaj sta zasebni ključ in obnovitvena fraza?
Obnovitvena fraza (seed phrase) je seznam besed, s katerim lahko obnovite denarnico. Zasebni ključ omogoča porabo sredstev, povezanih z določenim naslovom.
Obnovitvene fraze in zasebnega ključa ne smete:
- poslati drugi osebi,
- vpisati na spletno stran po neznani povezavi,
- fotografirati in hraniti v oblaku,
- shraniti v javno dostopno datoteko,
- razkriti “podpori” ali skrbniku.
Legitimna menjalnica, denarnica ali tehnična podpora od vas ne bo zahtevala obnovitvene fraze.
Kaj je UTXO?
Bitcoin uporablja model UTXO (unspent transaction output oziroma neporabljeni izhod transakcije). To pomeni, da Bitcoin ne prikazuje stanja kot enega samega bančnega salda, temveč kot skupino posameznih neporabljenih izhodov.
Ko pošljete bitcoin, denarnica izbere enega ali več UTXOjev kot vhod transakcije. Ti se porabijo, nova transakcija pa ustvari nove izhode:
- en izhod za prejemnika,
- pogosto en izhod za vračilo preostanka pošiljatelju,
- del zneska za transakcijsko provizijo.
Ta način delovanja pojasni, zakaj imajo lahko transakcije različno velikost in zakaj provizija ni nujno odvisna od poslanega zneska.
Kaj so potrditve in mempool?
Ko uporabnik pošlje transakcijo, ta še ni nujno dokončno potrjena. Najprej se razširi po omrežju in se lahko znajde v mempoolu.
Ko rudar transakcijo vključi v blok, dobi eno potrditev. Vsak naslednji blok pomeni dodatno potrditev in običajno poveča zaupanje, da bo transakcija ostala v glavni verigi.
Pri majhnih plačilih lahko prejemnik sprejme transakcijo že pred potrditvijo, pri večjih zneskih pa je običajno smiselno počakati na več potrditev. Število potrebnih potrditev določi prejemnik oziroma ponudnik storitve.
Kaj je rudarjenje?
Rudarjenje (mining) je proces, pri katerem rudarji transakcije vključujejo v bloke in jih dodajajo v verigo blokov.
Rudar, ki uspešno doda blok, lahko prejme:
- blokovno nagrado oziroma novo izdane bitcoine,
- provizije transakcij, vključenih v blok.
Za rudarjenje Bitcoina se danes uporabljajo predvsem specializirane naprave ASIC (application-specific integrated circuit). Grafične kartice (GPU) za konkurenčno rudarjenje Bitcoina praviloma niso več učinkovite.
Rudarjenje zahteva električno energijo in drago opremo. Zaradi tega se številni rudarji združujejo v rudarske bazene (mining pools), kjer si nagrade delijo glede na prispevano računsko moč.
Prilagajanje zahtevnosti rudarjenja
Bitcoin približno vsakih 2.016 blokov prilagodi zahtevnost rudarjenja. Če se je računska moč omrežja povečala, se zahtevnost praviloma poveča. Če se je zmanjšala, se zahtevnost zmanjša.
Cilj prilagajanja je ohraniti povprečni čas med bloki blizu desetih minut. To pomaga ohranjati predvidljiv urnik izdajanja novih bitcoinov.
Razpolovitev oziroma halving
Blokovna nagrada se prepolovi na vsakih 210.000 blokov, kar se zgodi približno vsaka štiri leta. Dogodek imenujemo razpolovitev oziroma halving.
Z razpolovitvijo se količina novih bitcoinov, ki pridejo v obtok z vsakim blokom, zmanjša. Največja skupna ponudba je omejena na nekaj manj kot 21 milijonov bitcoinov.
Razpolovitev sama po sebi ne zagotavlja rasti cene. Na tržno ceno vplivajo ponudba in povpraševanje, likvidnost, pričakovanja, regulacija, gospodarske razmere in vedenje udeležencev na trgu.
Kaj je satoshi?
En bitcoin je deljiv na 100 milijonov najmanjših enot, imenovanih satoshi oziroma sat.
Velja:
- 1 BTC = 100.000.000 satoshijev,
- 1 satoshi = 0,00000001 BTC.
Zaradi deljivosti vam ni treba kupiti celotnega bitcoina. Kupite ali prejmete lahko tudi zelo majhen del.
Zakaj je Bitcoin dragocen?
Bitcoin nima vrednosti zato, ker bi ga podpirala ena država ali podjetje. Njegova tržna vrednost izhaja predvsem iz ponudbe in povpraševanja ter iz lastnosti, ki jih nekateri uporabniki ocenjujejo kot koristne.
Med pogosto omenjenimi lastnostmi so:
- omejena ponudba,
- predvidljiv urnik izdajanja,
- globalna prenosljivost,
- deljivost,
- možnost samostojne hrambe,
- odpornost proti enostranskemu spreminjanju pravil,
- javno preverljiva zgodovina transakcij,
- odprtokodni protokol.
Stroški rudarjenja lahko vplivajo na vedenje rudarjev, vendar sami po sebi ne določajo cene. Bitcoin je zelo volatilno sredstvo, zato visoka tržna vrednost ne pomeni zagotovljenega prihodnjega donosa.
Ali je Bitcoin plačilno sredstvo?
Bitcoin se lahko uporablja za plačevanje, vendar njegova sprejetost in pravni status nista enaka v vseh državah. V večini okolij ni uradna valuta, zato ga podjetja in posamezniki sprejemajo prostovoljno oziroma v skladu z lokalnimi pravili.
Za vsakodnevna manjša plačila je lahko uporabna dodatna plačilna plast, kot je Lightning Network. Pri plačilih je treba upoštevati provizije, čas potrditve, tečajno volatilnost in morebitne davčne obveznosti.
Kaj je Lightning Network?
Lightning Network je plačilni protokol druge plasti, zgrajen nad Bitcoinom. Omogoča več transakcij prek plačilnih kanalov, ne da bi bilo treba vsako transakcijo posebej zapisati v glavno verigo blokov.
Takšna plačila so lahko skoraj takojšnja in imajo nizke provizije, zato je Lightning primeren za manjša in pogosta plačila.
Lightning ima tudi omejitve:
- kanali potrebujejo likvidnost,
- večje plačilo morda ne najde primerne poti,
- upravljanje zahteva ustrezno denarnico,
- pri skrbniških storitvah mora uporabnik zaupati ponudniku.
Več informacij je na uradni strani Lightning Network.
Nadgradnje Bitcoina
Bitcoinov protokol se lahko nadgrajuje, vendar spremembe potekajo previdno in zahtevajo široko sprejetje. Pri tem sodelujejo razvijalci, uporabniki, upravljavci vozlišč, rudarji, menjalnice in drugi ponudniki storitev.
Segregated Witness (SegWit)
Segregated Witness oziroma SegWit je bil aktiviran leta 2017. Podatke, povezane s podpisi transakcij, obravnava ločeno od osnovnega dela transakcije in uporablja merjenje blokov z enotami teže.
SegWit je povečal učinkovito kapaciteto blokov in odpravil pomembno obliko prilagodljivosti identifikatorjev transakcij. S tem je olajšal razvoj rešitev, ki uporabljajo nepotrjene transakcije, med njimi Lightning Network.
Več: BIP 141.
Lightning Network
Lightning Network je rešitev druge plasti za hitrejša in cenejša plačila. Glavno razlago najdeš v poglavju Kaj je Lightning Network?.
Taproot
Taproot je bil aktiviran novembra 2021. Gre za skupino izboljšav, opisanih predvsem v dokumentih BIP 340, BIP 341 in BIP 342.
Taproot je uvedel Schnorr podpise, nove načine oblikovanja pogojev porabe in razširitve Bitcoinovega skriptnega jezika. To omogoča učinkovitejše večstranske transakcije in naprednejše pogoje porabe.
Več: BIP 341.
Schnorr podpisi
Schnorr podpisi so del nadgradnje Taproot. Njihove matematične lastnosti omogočajo učinkovitejše oblikovanje večpodpisnih sistemov in drugih naprednih protokolov.
Več: BIP 340.
TapScript
TapScript je posodobitev Bitcoinovega skriptnega jezika, uvedena skupaj s Taprootom. Določa pravila za preverjanje skriptov in omogoča prihodnje razširitve.
Več: BIP 342.
Kako nastajajo BIP-i?
BIP (Bitcoin Improvement Proposal) je dokument, ki opisuje predlagano tehnično spremembo, standard ali postopek. Predlog lahko pripravi kdorkoli, nato pa ga skupnost javno pregleda in o njem razpravlja.
Bitcoin nima direktorja ali odbora, ki bi lahko spremembo enostransko odobril. Za spremembe pravil je potrebna kakovostna implementacija in dovolj široko sprejetje med udeleženci omrežja.
Seznam predlogov je na voljo na strani Bitcoin BIPs.
Druge pomembne izboljšave
- P2SH (Pay to Script Hash): poenostavil je uporabo kompleksnejših pogojev porabe, na primer večpodpisnih denarnic. Več: BIP 16.
- Časovne ključavnice: CheckLockTimeVerify in CheckSequenceVerify omogočata časovne pogoje porabe. Več: BIP 65 in BIP 112.
- Bech32 in Bech32m: standarda zapisovanja Bitcoin naslovov, med katerimi so tudi naslovi, ki se začnejo z
bc1. Več: BIP 173 in BIP 350.
Je Bitcoin prevara?
Bitcoin sam po sebi ni podjetje, investicijski sklad ali shema, ki bi uporabnikom obljubljala zagotovljen donos. Je odprtokodni protokol in decentralizirano omrežje, katerega pravila preverjajo neodvisna vozlišča.
To ne pomeni, da je Bitcoin brez tveganj. Njegova cena lahko močno pade, uporabnik lahko izgubi ključe, transakcija je lahko napačno poslana, varnost pa lahko ogrozijo prevare, zlonamerna programska oprema ali vdori v ponudnike storitev.
Prevare z lažnimi menjalnicami, ponarejenimi denarnicami, obljubami zagotovljenega donosa in ribarjenjem (phishing) niso enake napadu na sam Bitcoinov protokol.
Znaki možne prevare so:
- zagotovljen ali nenavadno visok donos,
- zahteva, da neznancu pošljete bitcoin,
- pritisk, da morate ukrepati takoj,
- lažna podpora, ki zahteva obnovitveno frazo,
- stran, ki posnema znano menjalnico,
- zahteva po dodatnem plačilu za “odklep” dobička,
- obljuba, da lahko nekdo povrne že izgubljene bitcoine.
Obnovitvene fraze in zasebnega ključa ne razkrivajte nikomur.
Kako opraviti enostaven nakup Bitcoina?
Bitcoin lahko kupite na menjalnici, prek Bitcoin avtomata ali neposredno od druge osebe. Za enostaven nakup Bitcoina izberite preverjenega ponudnika in pred nakupom preverite:
- višino provizij,
- način nakupa in izplačila,
- varnostne postopke,
- ugled ponudnika,
- možnosti prenosa v lastno denarnico,
- veljavne zahteve za preverjanje identitete,
- davčne in druge pravne obveznosti.
Po nakupu lahko bitcoin ostane pri skrbniškem ponudniku ali ga prenesete v lastno varno Bitcoin denarnico. Pri večjih zneskih je treba posebno pozornost nameniti zasebnim ključem in obnovitveni frazi.
Kako varno hraniti Bitcoin?
Pri skrbniški hrambi ključe upravlja menjalnica ali drug ponudnik. Pri samostojni hrambi ključe nadzorujete sami, zato ste tudi sami odgovorni za varnost.
Osnovna pravila:
- obnovitveno frazo zapiši in shrani brez povezave,
- ne shranjujte je v oblaku ali kot fotografijo,
- ne vpisujte je na spletne strani po povezavah iz e-pošte,
- uporabljajte uradno programsko opremo,
- pri večjih zneskih razmislite o strojni denarnici,
- pred pošiljanjem preverite celoten naslov in znesek,
- začnite z majhnim testnim nakazilom.
Sklep
Bitcoin je odprt in decentraliziran denarni sistem, ki omogoča digitalni prenos vrednosti brez osrednjega posrednika. Njegovo delovanje temelji na kombinaciji kriptografije, vozlišč, rudarjenja, dokazovanja dela in javne verige blokov.
Za začetnika je najpomembnejše razumeti, da Bitcoin ni samo aplikacija ali digitalni kovanec. Je celoten protokol z lastnimi pravili, omrežjem uporabnikov in odgovornostjo za varno upravljanje zasebnih ključev.
Pred nakupom preverite možnosti za enostaven nakup Bitcoina, nato pa razmislite o uporabi varne Bitcoin denarnice. Pri tem ne pozabite, da Bitcoin ni brez tveganj in da ta članek ne predstavlja investicijskega svetovanja.
Pogosto zastavljena vprašanja o Bitcoinu
Kaj je Bitcoin?
Bitcoin je decentralizirana digitalna valuta, ki omogoča neposredno pošiljanje vrednosti med uporabniki brez banke ali drugega osrednjega posrednika.
Kako deluje Bitcoin?
Bitcoin deluje prek omrežja enakovrednih udeležencev (P2P). Vozlišča preverjajo transakcije, rudarji pa jih vključujejo v bloke verige blokov.
Kaj je veriga blokov?
Veriga blokov (blockchain) je javna, porazdeljena evidenca potrjenih Bitcoin transakcij.
Kdo nadzoruje Bitcoin?
Bitcoina ne nadzoruje ena država, banka, podjetje ali oseba. Pravila preverjajo neodvisna vozlišča in drugi udeleženci omrežja.
Kdo je Satoshi Nakamoto?
Satoshi Nakamoto je psevdonim osebe ali skupine ljudi, ki je razvila Bitcoin in leta 2008 objavila njegovo belo knjigo. Identiteta ostaja neznana.
Kaj je Bitcoin rudarjenje?
Rudarjenje (mining) je proces, pri katerem rudarji z računsko močjo tekmujejo za dodajanje novih blokov in prejem nagrade.
Koliko bitcoinov obstaja?
Največja mogoča skupna količina je omejena na nekaj manj kot 21 milijonov bitcoinov.
Ali moram kupiti cel bitcoin?
Ne. En bitcoin je deljiv na 100 milijonov satoshijev, zato lahko kupite tudi majhen del.
Kaj je Bitcoin denarnica?
Bitcoin denarnica (wallet) je orodje za upravljanje zasebnih ključev in podpisovanje transakcij.
Kaj je zasebni ključ?
Zasebni ključ omogoča odobritev porabe bitcoinov. Nikoli ga ne smete razkriti drugim osebam.
Ali je Bitcoin anonimen?
Bitcoin je psevdonimen, ne popolnoma anonimen. Transakcije in naslovi so javno vidni.
Kaj je Lightning Network?
Lightning Network je plačilna plast nad Bitcoinom, namenjena hitrejšim in praviloma cenejšim plačilom.
Kako dolgo traja transakcija?
Transakcija se lahko v omrežju pojavi skoraj takoj, vendar je potrjena šele, ko jo rudar vključi v blok.
Kolikšna je provizija?
Provizija je odvisna predvsem od velikosti transakcije in zasedenosti omrežja, ne nujno od poslanega zneska.
Ali je mogoče Bitcoin transakcijo preklicati?
Potrjene transakcije praviloma ni mogoče preklicati. Pred pošiljanjem preverite naslov in znesek.
Ali je Bitcoin varna naložba?
Bitcoin je zelo volatilno in tvegano sredstvo. Noben prihodnji donos ni zagotovljen, zato vlagajte samo sredstva, ki si jih lahko privoščite izgubiti.
